KLJUČNI POJMI IN PROCESI V KULTURNI GEOGRAFIJI

Geografski vestnik 85-2, 2013, 37 46 Razgledi RAZGLEDI KLJUČNI POJMI IN PROCESI V KULTURNI GEOGRAFIJI AVTORICA Kse ni ja Per ko vić Uni ver za na Pri mor skem, Znans tve no-ra zi sko val no sre diš če, Inšti tut za druž bo slov ne štu di je, Gari baldijeva 1, SI 6000 Ko per, Slo ve ni ja kse ni ja.per ko vic@zrs.upr.si UDK: 911.3:911.53 COBISS: 1.02 IZVLEČEK Ključ ni poj mi in pro ce si v kul tur ni geo gra fi ji V pris pev ku je pred stav ljen pre gled raz vo ja kul tur ne geo gra fi je kot pod po droč ja druž be ne geo gra fi je od nje ne ga nastan ka v za čet ku 20. sto let ja pa do danes. Kul tur no geo gra fi jo je v ve li ki meri zaz na mo val prehod od objek tiv no sti k sub jek tiv no sti. Sko zi raz voj dis ci pli ne se pred met preu če va nja raz ši ri; pred met se ne osre do to ča zgolj na mate rial ne prvi ne kul tu re, tem več pou dar ja tudi sub jek tiv no per cep ci jo živ ljenjske ga oko lja ter pred vsem raz la go raz lič nih pome nov, ki sku ša jo pre mo sti ti loče va nje med objek tom in sub jek tom. Naj več ji vpliv na raz voj kul tur ne geo gra fi je so ime le nemš ka, fran co ska in ame riš ka šola, kate rih pred stav ni ki spa da jo med tra di cio nal ne kul tur ne geo gra fe. Od osem de se tih let 20. sto let ja pri ha ja jo v os pred je pogle di tako ime no va ne nove kul tur ne geo gra fi je, za kate ro je zna čil na zla sti upo ra ba inter pre ta tiv nega pri sto pa. KLJUČNE BESEDE kul tur na geo gra fi ja, kul tur na pokra ji na, kul tu ra, oko lje, okolj ski deter mi ni zem, Carl Sauer ABSTRACT Key concepts and processes in cultural geography The paper presents an overview of the development of cultural geography as sub-discipline of human geography since its establishment in the early twentieth century until today. Cultural geography has been largely characterized by a shift from objectivity to subjectivity. Object of study has through the development of the discipline not merely been material elements of culture, as the emphasis has been given to subjective perception of the environment and in particular its interpretation of the different meanings that seek to bridge the separation between object and subject. The biggest influence on the development of cultural geography had German, French and American School, whose representatives belong to the traditional cultural geography. Since the 1980s views of the so-called new cultural geography come to the forefront, which is characterized by the use of interpretive approach. KEY WORDS cultural geography, cultural landscape, culture, environment, environmental determinism, Carl Sauer Ured niš tvo je pris pe vek pre je lo 12. ju ni ja 2013. 37

Kse ni ja Per ko vić Ključ ni poj mi in pro ce si v kul tur ni geo gra fi ji 1 Uvod Kul tu ra ozi ro ma njen pojav je fokus geo graf ske ga pod po droč ja, ki se ime nu je kul tur na geo gra fija. Po defi ni ci ji lah ko kul tur no geo gra fi jo opre de li mo kot» si ste ma tič no vejo geo gra fi je, ki se osre do toča na skup no sti in druž be na lokal ni, regio nal ni in nacio nal ni rav ni, s pou dar kom na odno su člo ve ka in oko lja «(Goo dall 1987, 107). Kljub tej jasni opre de li tvi geo graf ske inter pre ta ci je kul tur ne geo gra fi je kot pod po droč ja niso ved no ned voum ne. V 20. sto let ju je sre dišč no vlo go dobi la v oko lje usmer je na geo - gra fi ja. Narav no oko lje je posta lo gonil na sila vsa ke ga pro stor ske ga raz vo ja in vzrok raz vo ja kul tu re in kul tur ne pokra ji ne. Obsta ja jo tri je toko vi, ki so pomemb ni za sodob no kul tur no geo gra fi jo nemš ka Landsc haft skun de, fran co ski posi bi li zem in ber ke leyj ska šola kul tur ne geo gra fi je, za kate ro je zna čil - no, da ni nasta la kot nada lje va nje tra di ci je ob kon cu 19. sto let ja, tem več kot odgo vor na pre vla du joč oko lje vars tve ni pogled. Ob sta ja jo šte vil ne raz pra ve o tem, kaj pome ni in kaj pred stav lja izraz kul tu ra. Kat hary ne Mitc hell (1999) pou dar ja, da izziv, ki zara di pomanj ka nja spe ci fič no sti raz la ge o tem, kaj kul tu ra sploh je in pome - ni, vodi veli ko avtor jev k raz lič nim inter pre ta ci jam. Kul tu ra (an gleš ko cul tu re) je po mne nju Wil liam sa celo ena od dveh ali treh naj bolj zaple te nih besed v an gleš kem jezi ku (Oa kes in Pri ce 2008, 16). Kar nare di kul tu ro tako zaple te no je, da kot jezik bolj na splo šno zaje ma velik raz pon pome nov, za kate - re se upo rab lja isti izraz. Wil liams (1983: v Wil liams 2008) v svo jem delu nava ja tri splo šne rabe kul tu re: izraz se upo rab lja kot samo stal nik, ki opi su je splo šen pro ces inte lek tual ne ga, duhov ne ga in estet skega raz vo ja vse od 18. sto let ja (po dob no kot izraz ci vi li za ci ja ); izraz se upo rab lja kot samo stal nik, ki ozna ču je dolo čen način živ lje nja (če mur bi lah ko rekli an tropo - loš ki pomen izra za); izraz se upo rab lja kot samo stal nik, ki opi su je delo in prak se na področ ju inte lek tual ne ter pred vsem umet niš ke dejav no sti (bolj elit ni pomen bese de). Po jem kul tu re same je bil v manj ši meri pred met pro stor ske ga teo re ti zi ra nja med kul tur ni mi geo - gra fi vse do del Geert za (1973: v Geertz 2008), Wil liam sa (1983: v Wil liams 2008) in dru gih kul tur nih teo re ti kov iz začet ka osem de se tih let prejš nje ga sto let ja. Kljub vse mu je kul tu ra kon cept, ki je ved no imel neke osnov ne pro stor ske pred po stav ke ali posle di ce (Oa kes in Pri ce 2008, 60). Veli ko avtor jev je s svo ji mi deli s po droč ja kul tu re zače lo razi sko va ti, kako ljud je osmi sli jo svoj svet na način, da ga pred - sta vi jo kot pred met inter pre ta ci je, ref lek si je in opa zo va nja. Čeprav nam kul tu ra kot pred sta va pove veli ko o tem, kako razi sko val ci daje jo smi sel sve tu oko li sebe in o kul tu ri kot epi ste mo loš ki kate go ri ji zna nja, obsta ja sum, da mno gi ljud je kul tu ro razu me jo na način, ki ne nuj no vklju ču je zaved ne ga miš lje nja. Za šte vil ne lju di lah ko pomen izra za kul tu ra izha ja pre tež no iz ustvar ja nja raz la ge ozi ro ma inter pre - ta ci je oko li njih in ne od last nih čustev, last ne ga giba nja iz ene ga kra ja v dru ge ga ali last nih poo seb lje nih čutov. Na krat ko, pomen bi lah ko izha jal iz šir še pale te čutov in dejav no sti in ne zgolj iz kog ni tiv ne raz la ge dejav no sti (Oa kes in Pri ce 2008, 68 69). Po kra ji na je že od nek daj eden izmed osred njih kon cep tov v geo gra fi ji. Kljub pome nu, ki ga pokra - ji na v geo gra fi ji ima, pa osta ja jo neka te ra odpr ta vpra ša nja gle de nje ne opre de li tve ter odno sa med pokra ji no in ljud mi. Kul tur ne geo gra fe prav za prav zani ma preu če va nje kul tur ne pokra ji ne in pro stor - sko izra ža nje kul tur nih praks in pred me tov. Od nos med kul tu ro in nara vo pred stav lja srž razi sko va nja pokra ji ne v kul tur ni geo gra fi ji ter sorodnih področ jih kot sta antro po lo gi ja in arheo lo gi ja. Kot pou dar ja Wylie (2007, 9 10), geo gra fi tra di cio nal - no opre de lju je jo pokra ji no kot rezul tat inte rak ci je med sklo pi narav nih raz mer, kot so pod neb je, relief, tla, viri in podob no, ter nizom kul tur nih praks, ki vklju ču je jo kme tij ske prak se, ver ska ali duhov na pre - pri ča nja, skup ne vred no te in vedenj ske nor me, orga ni za ci jo druž be gle de spol nih vlog, last ni ne V tem smi slu raz li ko va nje med na ra vo in kul tu ro kot dve ma popol no ma loče ni ma kon cep to ma, v mar si - čem izpo stav lja napa ko v de li tvi pokra ji ne na objek tiv na dejs tva in pla sti sub jek tiv nih pome nov. V slo ven ski geo gra fi ji se izraz kul tur na geo gra fi ja ni pose bej uve lja vil (Ur banc 2002, 20) in se veči - no ma upo rab lja kot sopo men ka za druž be no geo gra fi jo. Že na prvi pogled je moč opa zi ti, da je kul tur na 38

Geografski vestnik 85-2, 2013 Razgledi KSENIJA PERKOVIĆ Sli ka 1: Pogled na tipič no pokra ji no v fran co skem delu Pire ne jev. geo gra fi ja v slo ven skem pro sto ru pre cej sla bo pokri to pod po droč je druž be ne geo gra fi je. Z iz je mo Mimi Urbanc (2002; 2008; 2011; 2012; 2013) se prav za prav nih če resno ne ukvar ja z nje nim preu če va njem, kar se odra ža v do stop no sti virov in lite ra tu re. Naj več del s po droč ja kul tur ne geo gra fi je pri ha ja zla sti iz anglo-ame riš ke ga oko lja, kjer je sodob na kul tur na geo gra fi ja tudi naj bolj raz vi ta. 2 Nemš ka in fran co ska šola kul tur ne geo gra fi je Prvi in naj bolj vpli ven teo re tik okolj ske ga deter mi niz ma je bil nemš ki geo graf Fri de rich Rat zel (1885 1888: v Rat zel 2008). V de lih, ki so nasta la v zad njih deset let jih 19. sto let ja (zla sti vpliv no je bilo nje go vo delo v dveh knji gah z na slo vom Ant hro po geo grap hie), je zdru žil kon cep ta druž be in nara ve sko - zi kon cept eko loš ke ga sta nja in živ ljenj ske ga pro sto ra (nemš ko Leben sraum). Čeprav ni povsem jasno opre de lil občut ka za okolj ski deter mi ni zem kot okolj ske kon tro le člo veš ke druž be, je (kot odziv na tvor - bo nemš ke drža ve in nje nih impe ria li stič nih teženj) trdil, da je drža va v svo jem bis tvu živo bit je, ki, kot dru ge organ ske stva ri, potre bu je rast za živ lje nje (Mitc hell 2000, 18). Med tem, ko je Rat zel znan pred vsem po svo ji poli tič ni geo gra fi ji, se je nje go vo delo uve lja vi lo tudi kot temelj no v kul tur nih štu di jah ter pri preu če va nju vpli vov kul tu re na oko lje. Rat zel je jasno raz likoval med poj mo ma nara ve in civi li za ci je, in čeprav je nje go va zapuš či na pove za na z okolj skim deter mi niz - mom, so nje go ve dejan ske trdi tve neko li ko bolj sub til ne in zaple te ne. Rat zel je videl nara vo in kul tu ro kot nas pro tu jo či si sili, ki se boju je ta za pre vla do v toku člo veš ke ga napred ka. Trdil je, da kul tur ne štu - di je omo go ča jo štu den tom ceni ti glo bo ke kore ni ne člo veš tva v na rav nem oko lju, kot tudi spo sob nost 39

Kse ni ja Per ko vić Ključ ni poj mi in pro ce si v kul tur ni geo gra fi ji člo veš tva, da se osvo bo di od nara ve sko zi kul tu ro. Pri bra nju Ratz la z vi di ka sodob ne kul tur ne geo gra - fi je, je moč opa zi ti, da je bilo nje go vo delo trd no postav lje no v druž be ni kon tekst evrop ske ga kolo nia liz ma, ki razu me evrop sko civi li za ci jo kot naj več ji vzpon kul tur ne ga raz vo ja. Iz Ratz lo ve ga dela prav tako izve - mo, da so lah ko opi si kul tur nih raz lik mogo či le na način, ki pred stav lja tak šne raz li ke v smi slu dom nev ne ga neneh ne ga napred ka v sme ri dolo če ne ga razu me va nja, kaj pome ni biti ci vi li zi ran. To je seve da pre cej dru ga čen pri stop k ra zu me va nju raz lik od tiste ga, ki ga obi čaj no spre je ma jo danes ta upo šte va tudi struk tu re nee na ke druž be ne moči in ne zgolj sku pin, ki zase da jo raz lič ne polo ža je vzdolž ene ga časov ne ga zgo do vin ske ga raz vo ja (Oa kes in Pri ce 2008). V geo gra fi ji je Rat zel znan kot oče poli - tič ne geo gra fi je (in mor da druž be ne geo gra fi je nas ploh), čeprav je obšir no pisal tudi o fi zič ni geo gra fi ji ter dru gih temah, ki so pomemb ne za področ je kul tur ne geo gra fi je. So dob ni ka Fri de ric ha Ratz la, fran co ske ga geo gra fa Pau la Vida la de la Blac hea (1903: v Vi dal de la Blac he 2008) pogo sto pri mer ja jo z nemš kim kole gom, čeprav sta ime la pre cej dru gač no razu me va nje odno sa med člo ve kom in nje go vim oko ljem. Med tem ko je Ratz lo va zapuš či na obi čaj no pove za na z okolj - skim deter mi niz mom, teme lji delo Vida la de la Blac hea na kon cep tu posi bi liz ma. Slo ni na pre pri ča nju, da narav no oko lje druž bi nudi šte vil ne mož no sti, pred vsem v smi slu upo ra be. Po mne nju Vida la de la Blac hea je nalo ga druž be ne ga geo gra fa zasto pa ti raz lič ne genres de vie ( na či ne živ lje nja ali na či ne obsto - ja ) v smi slu razu me va nja, kako so druž be preob li ko va le svo je oko lje, kot odgo vor na ome ji tve v teh oko ljih (Vi dal de la Blac he 1903: v Vi dal de la Blac he 2008). Oba avtor ja je dru ži lo pre pri ča nje, da geo - gra fi ja preu ču je dina mi čen odnos med člo ve kom in nje go vim oko ljem. Pre pri ča nje o di na mi ki kul tu re je Vida lu de la Blac heu omo go či lo, da se je zav ze mal za nacio nal no enot nost Fran ci je kljub veli ki raz - no li ko sti narav nih oko lij. Spo sob nost kul tu re, da pre ma ga tak šne raz no li ko sti in se»asi mi li ra«, je ponu di la teme lje za raz voj Fran ci je kot narod no enot ne drža ve (Oa kes in Pri ce 2008, 90 91). Vidal de la Blac - he je torej na pre lo mu prejš nje ga sto let ja pri razi sko va nju odno sa med člo ve kom in nje go vim narav nim oko ljem zavra čal geo graf ski deter mi ni zem ter obli ko val alter na tiv ni kon cept posi bi liz ma. Zav ze mal se je, da bi geo gra fi svo jo pozor nost usme ri li v preu če va nje med se boj nih odno sov med ljud mi ter nji ho - vo nepo sred no oko li co, ki jo je ime no val pays. Sam je zago var jal tezo, da v vsa kem od teh oko lij člo vek kori sti raz po lož lji ve mož no sti, ki jih ponu ja nara va, v skla du s svo ji mi zgo do vin ski mi tra di ci ja mi, cilji in orga ni za ci jo. Nje gov naj po memb nej ši pris pe vek v geo gra fi ji je delo Tab le au de la géograp hie de la Fran ce (1903), ki je hitro posta lo zgled za mono gra fi je na področ ju regio nal ne geo gra fi je. Vidal de la Blac he je zaslu žen, da je nje go va regio nal na mono gra fi ja posta la eno naj po memb nej ših bese dil tudi na področ ju kul tur ne geo gra fi je in je vpli va lo na pri stop Car la Sauer je v Zdru že nih drža vah Ame ri ke. Od šest de se tih let prejš nje ga sto let ja je bil tak pri stop sicer moč no kri ti zi ran kot pre več opi sen, ateo - re ti čen in apo li ti čen (Oa kes in Pri ce 2008). 3 Ame riš ka kul tur na geo gra fi ja Carl Sauer Knji ga Car la Sauer ja The Morp ho logy of Lands ca pe iz leta 1925 velja za zače tek tako ime no va ne ber - ke leyj ske šole kot sre diš ča raz vo ja ame riš ke kul tur ne geo gra fi je. Ta je bila v svo jem zgod njem obdob ju moč no pod vpli vom nemš ke in fran co ske geo gra fi je.»mor fo lo gi ja«je bil Sauer jev poskus, da bi v ame - riš ki geo gra fi ji zdru žil pogle de tako nemš ke Landsc haft šole kot tudi regio nal ne geo gra fi je Vida la de la Blac hea in nje go vih učen cev v Fran ci ji. Sauer tako posku ša siste ma ti zi ra ti pogle da, ki vidi ta pokra - ji no kot organ sko eno to, sko zi kate ro je moč opa zo va ti, meri ti in bele ži ti odnos med člo ve kom in nje go vim oko ljem. Za Sauer ja je kul tu ra dina mi čen pov zro či telj spre memb, saj je igra la ključ no vlo go dina mič - ne ga agen ta spre memb, ki izha ja iz člo ve ka. Sauer ja ni skr be la arti ku la ci ja natanč nih delo vanj kul tu re same kar je po nje go vem mne nju nalo ga antro po lo gi je tem več je zago tav ljal kon cep tual no in filozof - sko osno vo za svo je trdi tve, ki opi su je jo meto do lo gi jo mor fo lo gi je struk tur nih spre memb. Mor fo lo gi ja kot je bila prvot no zasno va na s stra ni nemš ke ga filo zo fa Goet he ja se ni ukvar ja la z raz la go splo šnih vzro kov spre memb, tem več je zgolj posku ša la opi sa ti spre men lji vo»ar hi tek tu ro orga niz mov«. Tako lah - 40

Geografski vestnik 85-2, 2013 Razgledi UNIVERZA V KALIFORNIJI, BERKELEY Sli ka 2: Carl Sauer, najv pliv nej ši pred stav nik ame riš ke kul tur ne geo gra fi je. ko poteg ne mo vzpo red ni co s po kra ji no, če jo razu me mo kot neke vrste orga ni zem. Kot tako je mor - fo lo gi jo pokra ji ne tre ba preu če va ti na enak način, kot je Goet he pred la gal za bio loš ke orga niz me. Nalo ga geo gra fi je je siste ma tič no opi sa ti obli ko pokra ji ne z iz lo či tvi jo nje nih sestav nih ele men tov in spre memb, ki jih ti ele men ti izku si jo. Kul tu ra je naj po memb nej ši izmed teh sestav nih ele men tov, pri čemer se Sauer ni ukvar jal z»no tra njim delo va njem«kul tu re same, tem več z re zul ta ti kul tu re in nje ni mi odti si v po - kra ji ni. Tak šen pri stop je bil tar ča kri tik, saj ni upo šte val posa mez ni kov in odno sov med nji mi ter se je name sto tega osre do to čal zgolj na mate rial ne pred me te v po kra ji ni (Oa kes in Pri ce 2008, 97). Delo Sauer ja je bilo, gle da no celost no, v ve li ki meri zaz na mo va no s preu če va njem nači na, kako sta indu - stria li za ci ja in moder ni za ci ja ne zgolj spre mi nja li pokra ji no samo, tem več spre mi nja li razu me va nje in odnos do nje. Sauer je mor da spre gle dal posa mez ni ke kot take, ven dar je ver jel v po tre bo, da se oce ni raz lič ne kul tur ne sku pi ne in nji ho ve edins tve ne nači ne preob li ko va nja pokra ji ne. Tra di ci ja kul tur ne geo gra fi je, kate re začet nik je bil Sauer, so je izka za la za zelo vzdrž lji vo. Novo sti v kul tur ni geo gra fi ji so se mora le neneh no soo ča ti z nji mi. V Sa uer je vem delu je tako moč naj ti veli - ko pomemb nih tem, ki so pre vla do va le v kul tur ni geo gra fi ji v 20. sto let ju, kot so rav na nje z ma te rial no pokra ji no, zani ma nje za kul tur no eko lo gi jo in učin ke člo ve ka na oko lje, želja po izsle di tvi izvo ra in šir - je nje revo lu cio nar nih kul tur nih praks, kot so rast lin ske in žival ske udo ma či tve ter upo ra ba ognja (Mitc hell 2000, 21). Mitc hell med dru gim pou dar ja, da je delo Sauer ja posku ša lo posta vi ti kul tu ro v samo sre diš če geo graf ske ga preu če va nja, kot odgo vor na»na pa ke«okolj ske ga deter mi niz ma. Glav ni namen Sauer ja je bil poka za ti, da gre pri okolj skem deter mi niz mu za obra ten pro ces. Torej, nara va ni vzrok za nasta nek kul tu re, tem več je kul tu ra tista, ki dela z in za nara vo ter ustvar ja kon tek ste živ lje nja. Kar nekaj časa je bil Carl Sauer neke vrste»stre lo vod«v»kul tur nih voj nah«v geo gra fi ji. Nje go vo ime je še ved no pove za no s tra di cio nal no kul tur no geo gra fi jo, od kate re so se mno gi geo gra fi po letu 1980 odda lje va li. Sauer je kot pred stoj nik Oddel ka za geo gra fi jo na kali for nij ski uni ver zi Ber ke ley imel med leto ma 1923 in 1954 naj več ji vpliv na obli ko va nje ame riš ke kul tur ne geo gra fi je v prvi polo vi ci 20. sto - let ja. Od osem de se tih let naprej je bila nje go va zapuš či na v pro ce su pomemb ne ga ponov ne ga vred no te nja s stra ni nove gene ra ci je kul tur nih geo gra fov, ki so bili pod vpli vom ame riš ke antro po lo - gi je (Geertz 1973: v Geertz 2008) in bri tan skih kul tur nih štu dij (Thomp son 1963: v Thomp son 2008; Wil liams 1983: v Wil liams 2008). Peter Jack son (1989) je na pri mer ozna čil Sauer je vo delo kot pre več osre do to če no zgolj na mate rial ne prvi ne kul tu re in nji ho vo zasto pa nost v po kra ji ni; Don Mitc hell (2000) pa ugo tav lja, da je vrsta kul tur ne geo gra fi je, kate re pobud nik je bil Sauer, nepo memb na za druž be ne sve to ve, v ka te rih danes živi veči na geo gra fov. S tak šni mi pogle di Sauer ja ume sti jo kot pred stav ni ka»tra di cio nal ne ga«tipa kul tur ne geo gra fi je. 41

Kse ni ja Per ko vić Ključ ni poj mi in pro ce si v kul tur ni geo gra fi ji Če prav se je kul tur na geo gra fi ja raz vi ja la vse od dvaj se tih let prejš nje ga sto let ja, je raz voj ber ke - leyj ske šole kul tur ne geo gra fi je pote kal v ozad ju ozi ro ma na obrob ju geo graf ske zna no sti. Raz log za to mor da naj de mo v od sot no sti trd nih filo zof skih teme ljev in nepri prav lje no sti obrav na va nja epi ste mo - loš kih vpra šanj (Ša ka ja 1998). Kljub vse mu se je kul tur na geo gra fi ja v ne ko li ko spre me nje ni obli ki ohra ni la vse do danes. Sodob ni pri vr žen ci tokov, ki so se raz vi li na teme ljih ber ke leyj ske šole, so pri pad ni ki tako ime no va ne tra di cio nal ne kul tur ne geo gra fi je. 4 Tra di cio nal ni vidi ki v kul tur ni geo gra fi ji Med novi mi pers pek ti va mi»tra di cio na li stov«zno traj kul tur ne geo gra fi je je ver jet no naj bolj pomem ben poskus inte gra ci je mate rial ne in nema te rial ne kul tu re v dela kul tur ne geo gra fi je. Pozornost razi sko va nja kul tur nih geo gra fov se je pre se li la od mate rial nih prvin k člo veš kim skup no stim, ki zase - da jo dolo čen pro stor, ter k po seb no stim nji ho vih pre pri čanj in vede nja (Wag ner in Mike sell 1962, 5). Če prav je zapuš či na Car la Sauer ja dra go ce na za kul tur no geo gra fi jo, se zdi, da ji nekaj manj ka. Sauer - je vi inte re si so bili dru gač ni od nje go vih pred hod ni kov v ve li ki meri se je ukvar jal s po sle di ca mi obli ko va nja, name sto same ga obli ko va nja pokra ji ne. Sam (in še v več ji meri nje go vi štu dent je) ni videl glav ne nalo ge geo gra fi je v ra zi sko va nju»no tra nje ga delo va nja kul tu re (Wag ner in Mike sell 1962, 23), tem več v re zul ta tu kul tu re, ki vpli va na svet. Mitc hell tako pou dar ja, da je bila stal na nalo ga geo gra fov navse zad nje raz voj»fe no me no lo gi je«pokra ji ne, torej razi sko va nje nači na, s ka te rim kul tu ra vpli va na nara - vo in s tem obli ko va nje kul tur ne pokra ji ne in ne zgolj teo re ti zi ra nje kul tu re same (Mitc hell 2000, 29). Eden od Sauer je vih štu den tov, Wil bur Zelinsky, si je v vpliv nem delu Cul tu ral Geo graphy of United Sta tes (1973) moč no pri za de val teo re ti zi ra ti kul tu ro kot»su pe ror gan sko«.»su pe ror ga ni ci zem«se nanaša na pre pri ča nje, da obsta ja sila, ki je več ja in rela tiv no neod vi sna od živ lje nja lju di samih.»su pe ror ganska kul tu ra«se torej nana ša na pred po stav ko, da je kul tu ra pomemb na sila, ki obsta ja»od zgo raj«in je neodvi - sna od člo veš ke volje ali name na. Zelinsky v svo jem delu še pose bej izpo stav lja nasled nje:» Očit no je, da kul tu ra ne more kon kret ne je obsta ja ti brez tele sa in misli, ven dar je kul tu ra tudi nekaj, kar sega preko sode lu jo čih čla nov. Nje na celo ta je razum lji vo več ja od vso te nje nih delov, saj je supe ror gan ska in suprain di vi dual na v na ra vi, je sub jekt s struk tu ro, nasta vi tvi jo pro ce sov in last nim giba njem, čeprav očit no ni nedo tak nje na zara di zgo do vin skih dogod kov in druž be no-gos po dar skih raz mer.«(ze linsky 1973, 40 41). Za Zelinsky ja je razi sko va nje kul tu re na meji zna no sti, saj je tež ko dose či objek tiv nost, še pose bej v pri - me ru razi sko va nja svo je last ne kul tu re. Trdil je, da se je kul tu ra šele nedav no poka za la za pomembno spre men ljiv ko v raz la gi indi vi dual ne ga in druž be ne ga vede nja. Kul tur ni geo graf je po nje go vem zato imel obvez nost, da izpo sta vi kul tu ro ana li tič ne mu preu če va nju, kot je to počel Sauer s po kra ji no pol sto letja prej. Osre do to če nost Zelinsky ja na kul tu ro tako ozna ču je pomemb no toč ko v šir ši sme ri kul tu re v geo - gra fi ji. V šir šem kon tek stu huma ni sti ke 20. sto let ja je kul tu ra posta ja la vse bolj pomemb na spre men ljiv ka za vzor ce vede nja lju di. Za geo gra fe v Zdru že nih drža vah Ame ri ke je bila ta smer spr va zaz na mo va na z za vra ča njem okolj ske ga deter mi niz ma in arti ku la ci jo kul tu re kot agen ta spre memb. Ven dar je bila v ča su pisa nja Zelinsky ja kul tu ra širo ko spre je ta kot neod vi sna spre men ljiv ka (Oa kes in Pri ce 2008, 113). Kul tur ni geo gra fi, ki sle di jo tra di cio nal nim vidi kom kul tur ne geo gra fi je, se osre do to ča jo na preu - če va nje raz lič nih člo veš kih pose gov pri preob li ko va nju narav ne pokra ji ne in s tem na vred no te nje mate rial ne kul tu re. V šest de se tih in sedem de se tih letih prejš nje ga sto let ja, na viš ku»kvan ti ta tiv ne revolu - ci je«, je zani ma nje za kul tur no geo gra fi jo med druž be ni mi geo gra fi upad lo, saj so ti svo jo pozor nost usme ri li k raz vo ju dis ci pli ne kot pro stor ske zna no sti (Patc hett 2010). Uvoz pozi ti vi stič ne teo ri je, behavio - ri stič ne psi ho lo gi je in zelo abstrakt nih kvan ti ta tiv nih metod v geo gra fi jo v šest de se tih letih, je izzval kul tur ne geo gra fe, da izpod bi ja jo pre vla du jo či pou da rek na pro stor ski struk tu ri. Kul tur ni geo gra fi so se zače li osre do to ča ti na sim bol ne dimen zi je člo ve ko vih dejav no sti, ustrez nost zgo do vin ske ga razume - va nja druž be nih pro ce sov ter inter pre ta tiv no epi ste mo lo gi jo. Sko zi kul tur no in zgo do vin sko geo gra fi jo je bilo veli ko vpra šanj obrav na va nih in pred stav lje nih šir ši jav no sti (Mei nig 1979; Zelinsky 1973). 42

Geografski vestnik 85-2, 2013 Razgledi 5 Nasta nek»nove«kul tur ne geo gra fi je»nova«kul tur na geo gra fi ja je usme ri tev, ki se je poja vi la kot nas prot je tra di cio nal ni kul tur ni geografi ji ozi ro ma kot odziv nanjo. Kot taka zavra ča neka te ra osnov na nače la Sauer je ve šole, kot je supe ror gan - sko razu me va nje kul tu re in osre do to ča nje zgolj na mate rial ne prvi ne, ven dar pa ohra nja pokra ji no kot temelj ni pred met preu če va nja. Eden izmed pred stav ni kov te sme ri James S. Dun can vidi novo kul - tur no geo gra fi jo kot» me ša ni co Sauer je ve geo gra fi je pokra ji ne in bri tan skih kul tur nih študij «(Dun can 1994, 361). Ključ na ime na, ki jih pove zu je mo z novo kul tur no-geo graf sko usme ri tvi jo, so že ome nje ni ame riš ki geo graf James Dun can ter bri tan ska geo gra fa Denis Cos gro ve in Peter Jack son. V osem de se tih letih prejš nje ga sto let ja je kri ti ka pozi ti viz ma v geo gra fi ji vzbu di la novo zani ma nje za kul tur no geo gra fi jo v Zdru že nih drža vah Ame ri ki ter zla sti v Ve li ki Bri ta ni ji, ven dar s teo re tič ni mi pred po stav ka mi, meto da mi in pred me ti, ki so se bis tve no raz li ko va li od tistih, ki jih je zago var ja la ber - ke leyj ska šola. Name sto osre do to ča nja na mate rial no kul tu ro, novi kul tur ni geo gra fi v osem de se tih in devet de se tih letih prejš nje ga sto let ja razi sku je jo kul tu ro v so dob nih in urba nih druž bah ter se osre do - to ča jo pred vsem na preu če va nje nema te rial ne kul tu re, kamor spa da jo kon cep ti iden ti te te, ideo lo gi je, moči, pome na, vred not (Patc hett 2010). Nova kul tur na geo gra fi ja je ponu di la bolj socio loš ki in poli tič ni pri stop, ki je sku šal razu me ti že prej ome nje no notra nje delo va nje kul tu re. Bri tan ski druž be ni geo gra fi, na pri mer Jack son (1989), so se za nav dih pri raz vo ju nove kul tur ne geo gra fi je zače li obra ča ti h kul tur ni zgo do vi ni (Wil liams 1983: v Wil liams 2008) in vzpe nja jo če mu se področ ju kul tur nih štu dij (Hall 1980). Razi sko va nje poj mov rase in na rod no sti v zgo do vin skih in sodob nih kon tek stih je na pri mer preu sme ri lo pozor nost od pro stor - ske ga kar ti ra nja k ra zi sko va nju kul tur ne pred sta ve rase, z bolj jasni mi kul tur ni mi inter pre ta ci ja mi (Dun can, John son in Schein 2004, 1 2). Po jav tako ime no va ne radi kal ne druž be ne geo gra fi je v se dem de se tih in osem de se tih letih prejšnje - ga sto let ja, ki je teme lji la na mark si stič ni geo graf ski ana li zi, je pove čal naklo nje nost kul tur nih geo gra fov k ma te rial ne mu tol ma če nju pokra ji ne (Cos gro ve 1983; Daniels 1989), prav tako pa je zago tav ljal usme - ri tev za šir šo kri ti ko eko no mi stič no-mark si stič ne inter pre ta ci je člo veš ke druž be. V ok vi ru kul tur ne geo gra fi je se je ponov no poja vil kon cept pro sto ra kot osred nje prvi ne druž be ne geo gra fi je. Tudi femi - ni stič ne geo gra fi nje so ime le velik vpliv na sodob no kul tur no geo gra fi jo, saj so izpo stav lja le pre vla du jo čo raz šir je nost moš ke ga pogle da na pokra ji no ter preu če va nje dru gih kul tur nih poja vov (Rose 1993). Nji - hov namen je pred vsem spod bu ja nje geo gra fi je, ki ceni sub jek tiv ne in podre je ne gla so ve ter kul tur ne poseb no sti z vklju če va njem vrste mate rial nih virov, kate rih se geo gra fi obi čaj no ne poslu žu je jo. To je odpr lo geo gra fi jo meto dam, ki so raz šir je ne zla sti v fi lo zo fi ji, lite rar ni teo ri ji, kul tur nih štu di jah in antro - po lo gi ji (Ley in Samuels 1978; Dun can, John son in Schein 2004). Med tem, ko je bila kul tur na geo gra fi ja ved no odpr to, dina mič no področ je, je ob kon cu 20. sto letja priš lo do hitrih spre memb, ki jih lah ko opre de li mo kot»kul tur ni obrat«(cul tu ral turn). Te spre membe so bile red no obrav na va ne s stra ni kul tur nih geo gra fov in so ime le velik vpliv na poli tič no, eko nomsko in druž be no geo gra fi jo. Vpra ša nja diskur za, moči, pra vič no sti, tele sa, raz lik, hibrid no sti, tran sna cio na lizma, omre žij, odpo ra, trans gre si je in repre zen ta ci je so še pose bej pomemb na v so dob nih pri sto pih v kul turni geo gra fi ji ter tudi zunaj nje. Od sedem de se tih let prejš nje ga sto let ja inter dis ci pli nar ni nav dih pri ha ja od raz lič nih avtor jev, kot so Fou cault, Bart hes, Gid dens, de Cer te au, Benja min, Deleu ze in Guat ta ri, Lefevbre, Bakh tin, Said, But ler, Har ra way, Bour di eu, Haber mas, Latour in Lacan (Dun can, John son in Schein 2004, 2). Med tem ko so neka te re teme nove kul tur ne geo gra fi je še ved no zani mi ve, Nigel Thrift, prek svo - je ga raz vo ja»ne re pre zen ta cij ske teo ri je«, nas pro tu je tistim, ki z upo ra bo druž be ne teo ri je in vode njem geo graf skih razi skav sku ša jo pre se či sta tič ne repre zen ta ci je kul tu re. Name sto razi sko va nja in repre zen - ta ci je druž be nih odno sov, kot je to zna čil no za novo kul tu ro geo gra fi jo, se nere pre zen ta cij ska teo ri ja osre do to ča na prak so, kako pote ka jo člo veš ke in neč lo veš ke for ma ci je in ne na tisto, kar je bilo proizve - de no (Thrift 2000). Ta pogled je mogo če naj ti v teo ri ji post-struk tu ra liz ma, pred vsem v de lih Mic he la Fou caul ta, Mau ri cea Mer le au-ponty ja in pred stav ni ka feno me no lo gi je Mar ti na Hei deg ger ja. 43

Kse ni ja Per ko vić Ključ ni poj mi in pro ce si v kul tur ni geo gra fi ji Nova kul tur na geo gra fi ja daje pou da rek druž be nim sku pi nam in druž be nim inte rak ci jam. Kul - tu ra ni le sistem pome nov, tem več»si stem pome nov v are ni druž be ne ga boja«(cos gro ve 1992, 274). Ta pogled je za Cos gro va pogla vi ten pri obli ko va nju teo re tič ne ga okvir ja nove kul tur ne geo gra fi je.»tra - di cio na li sti«so bili kri ti zi ra ni, ker so igno ri ra li druž be no raz slo je va nje, poli tič ne inte re se poseb nih sku pin in konf lik te, ki izha ja jo iz teh raz lič nih inte re sov, poleg tega je bilo pre ma lo pozor no sti name nje ne vla - dam in dru gim insti tu cio nal nim poli ti kam ter učin kom, ki jih pod jet ja in finanč ne insti tu ci je ima jo na pokra ji ne (Dun can 1980, 191). Tak šni druž be ni pou dar ki postav lja jo kul tur no geo gra fi jo ob bok druž be ni geo gra fi ji. Kar ju loči, je, na eni stra ni, širi tev poli tič nih in psi ho loš kih tem v druž be ni geo gra fi ji, in na dru gi stra ni pa pouda - rek na pokra ji ni v kul tur ni geo gra fi ji. Za novo kul tur no geo gra fi jo je pokra ji na prav tako osred nje področ je preu če va nja. Pokra ji na je pogo sto obrav na va na kot bese di lo, ki potre bu je raz la go. V svo ji zna me ni ti knji - gi The City as Text: The Poli tics of Lands ca pe Inter pre ta tion in the Kand yan King dom (2005) Dun can obrav na va pokra ji no kot bese di lo, iz kate re ga je mogo če raz bra ti kon tek ste. Nje gov cilj je z upo ra bo inter pre ta tiv ne meto de odkri ti skri te kode, ki nare di jo pokra ji no kul tur no ustvar je no. Tako nova kultur - na geo gra fi ja po mne nju Dun ca na posku ša posta vi ti pokra ji no v sre diš če razi sko va nja druž be nih pro ce sov. 6 Sklep V zad njih deset let jih je kul tur na geo gra fi ja doži ve la pomemb ne teo ret ske, kon cep tual ne in meto - do loš ke pre mi ke. Kot pod po droč je druž be ne geo gra fi je ima že dol go pomemb no mesto v in te lek tual ni in insti tu cio nal ni zgo do vi ni dis ci pli ne. Nedav ni»pro stor ski in kul tur ni preo bra ti«v hu ma ni sti ki in druž - bo slov ju so področ je repo zi cio ni ra li, zla sti v an glo-ame riš ki druž be ni geo gra fi ji. V prvi polo vi ci 20. sto let ja so Carl Sauer in nje go vi učen ci zno traj ber ke leyj ske šole name nja li pozor nost odno su člo ve ka in oko - lja, mate rial ni kul tu ri in inter pre ta ci ji pokra ji ne ter izpo sta vi li teren, kate re mu kul tur ni geo gra fi še danes pos ve ča jo pozor nost (Dun can, John son in Schein 2004). Pred stav lja nje teo re tič nih spoz nanj iz kul tur - ne antro po lo gi je in zgo do vi ne pokra ji ne je v tem obdob ju pou da ri lo inter dis ci pli nar nost kul tur ne geo gra fi je trend, ki se nada lju je še danes. 7 Viri in lite ra tu ra At kin son, D. 2005: Cul tu ral Geo graphy: A Cri ti cal Dic tio nary of Key Con cepts. Lon don. Cos gro ve, D. 1983: Towards a ra di cal cul tu ral geo graphy: prob lems of theory. Anti po de 15-1. New Jersey. DOI: 10.1111/j.1467-8330.1983.tb00318.x Cos gro ve, D. 1992: Orders and a new world: cul tu ral geo graphy 1990 91. Pro gress in Human Geography 16-2. Lon don. DOI: 10.1177/030913259201600209 Da niels, S. 1989: Mar xism, cul tu re and the dupli city of lands ca pe. New Models in Geo graphy 2. London. Dun can, J.S. 1980: The supe ror ga nic in Ame ri can cul tu ral geo graphy. Annals of the Asso cia tion of American Geo grap hers 70-2. Was hing ton. DOI: 10.1111/j.1467-8306.1980.tb01306.x Dun can, J. S. 1994: The poli tics of lands ca pe and natu re, 1992 93. Pro gress in Human Geo graphy 18-3. Lon don. Dun can, J. S., John son, N. C., Schein, R. H. (ur.) 2004: A Com pa nion to Cul tu ral Geo graphy. Oxford. Dun can, J. S. 2005: The City as Text: The Poli tics of Lands ca pe Inter pre ta tion in the Kand yan Kingdom. Cam brid ge. Geertz, C. 2008:»Thick Des crip tion: Toward an Inter pre ti ve Theory of Cul tu re«from The Inter pre - ta tion of Cul tu res: Selec ted Essays (1973). The Cul tu ral Geo graphy Rea der. Lon don. Goo dall, B. 1987: The Pen guin Dic tio nary of Human Geo graphy. Lon don. Hall, S. 1980: Cul tu ral Stu dies and the Cen tre: Some Prob le ma tics and Prob lems. Lon don. 44

Geografski vestnik 85-2, 2013 Razgledi Jack son, P. 1989: Maps of Mea ning: An Intro duc tion to Cul tu ral Geo graphy. Lon don. Ley, D., Samuels, M. (ur.) 1978: Huma ni stic Geo graphy: Pros pects and Prob lems. Chi ca go. Mei nig, D. W. (ur.) 1979: The Inter pre ta tion of Ordi nary Lands ca pes. New York. Mi ke sell, M.W. 1978: Tra di tion and inno va tion in cul tu ral geo graphy. Annals of the Asso cia tion of American Geo grap hers 68-1. Was hing ton. DOI: 10.1111/j.1467-8306.1978.tb01176.x Mitc hell, D. 2000: Cul tu ral Geo graphy: A Cri ti cal Intro duc tion. New Jer sey. Mitc hell, K. 1999: What s cul tu re got to do with it? Urban geo graphy 20-7. New York. DOI: 10.2747/ 0272-3638.20.7.667 Oa kes, T. S., Pri ce, P. L. (ur.) 2008: The Cul tu ral Geo graphy Rea der. Lon don. Patc hett, M. 2010:»What is cul tu ral geo graphy?«expe ri men tal Geo graphy in Prac ti ce. Med mrež je: http://mer le patc hett.word press.com/2010/09/03/cul tu ral-geo graphy/ (05.06.2013). Rat zel, F. 2008:»Cul tu re«from Völker kun de (1885 1888), tran sla ted as The History of Man kind by A. J. But ler (1896). The Cul tu ral Geo graphy Rea der. Lon don. Rose, G. 1993: Femi nism and Geo graphy: The Limits of Geo grap hi cal Know led ge. Cam brid ge. Sa uer, C. A. 1925: The Morp ho logy of Lands ca pe. Uni ver sity of Cali for nia Pub li ca tions in Geography 2. Ber ke ley. Ša ka ja, L. 1998: Kul tu ra kao objekt geo graf skog prou ča va nja. Druš tve na istra ži va nja 3-35. Zagreb. Thomp son, E. P. 2008:»Com mu nity«from The Making of the English Wor king Class (1963). The Cul - tu ral Geo graphy Rea der. Lon don. Thrift, N. 2000: After wards. Envi ron ment and Plan ning D: Society and Spa ce 18. Lon don. DOI: 10.1068/d214t Ur banc, M. 2002: Kul tur ne pokra ji ne v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 5. Ljub lja na. Ur banc, M. 2008: Sto ries about real and ima gi ned lands ca pes: the case of Slo ve nian Istria. Acta geo - grap hi ca Slo ve ni ca 48-2. Ljub lja na. DOI: 10.3986/AGS48204 Ur banc, M. 2011: Per cep tion of land among Slo ve nians in the con text of lands ca pe chan ges in Slo venian Istria (Is tra). Mit tei lun gen der Öster reic hisc hen Geo grap hisc hen Gesellsc haft 153. Dunaj. Ur banc, M. 2012: Repre zen ta ci je kul tur ne pokra ji ne v be se di lih o slo ven ski Istri. Anna les, Series historia et socio lo gia 22-1. Koper. Ur banc, M. 2013: Pokra ji na v lu či reto rič nih figur v be se di lih o slo ven ski Istri. Pri mer jal na knji ževnost 36-2. Ljub lja na. Vi dal de la Blac he, P. 2008:»The Physio gamy of Fran ce«from Tab le au de la géograp hie de la Fran ce (1903), tran sla ted as The Per so na lity of Fran ce by H. C. Brent nall (1928). The Cul tu ral Geo graphy Rea der. Lon don. Wag ner, P. L., Mike sell, M. W. 1962: The the mes of cul tu ral geo graphy. Rea dings in Cul tu ral Geo graphy. Chi ca go. Wil liams, R. 2008:»Cul tu re«from Key words: A Vo ca bu lary of Cul tu re and Society, revi sed edi tion (1983). The Cul tu ral Geo graphy Rea der. Lon don. Wylie, J. W. 2007: Lands ca pe: Key Ideas in Geo graphy. Lon don. Ze linsky, W. 1973: The Cul tu ral Geo graphy of the Uni ted Sta tes. New Jer sey. 8 Summary: Key concepts and processes in cultural geography (translated by the author) Cultural geography has changed and evolved over time, developing important differences in traditions of different countries. However, for most cultural geographers, landscape has provided an ongoing basic idea in time and place. Culture was understood by geographers during the previous century as a»superorganic«autonomous structure and inter-subjective reality, which organizes system of signifying symbols by which human communication takes place. The interpretation of cultural landscape, however, varied from being understood as a result of the influence of the whole human community 45

Kse ni ja Per ko vić Ključ ni poj mi in pro ce si v kul tur ni geo gra fi ji on the natural landscape, to a contemporary vision of the landscape as a text, in which the contexts have been coded. Affirmation of multicultural society in contemporary geography brings into focus the concept of space instead of the traditional concept of environment. In the space, namely, different socio-cultural groups coexist, overlap and interpenetrate in environment. Geography has entered the twentieth century environmentally oriented a natural environment was a driver of each spatial development and the cause of development of culture and cultural landscape. However, there are three streams, which are important for current cultural geography German»Landschaftskunde«, French possibilism and Berkeley School of cultural geography, which emerged not as an extension of tradition at the end of the nineteenth century, but in response to the ruling environmentalism. The most influential early statements of a theory of environmental determinism come from the German theorist, Friderich Ratzel. Although Ratzel is well known for his political geography, his work established him also as a major figure in the study of culture and its environmental influences. Ratzel made a clear distinction between the concepts of nature and civilization and viewed nature and culture as opposing forces struggling for dominance over the course of human progress. A contemporary of Friderich Ratzel, French author Paul Vidal de la Blache is often compared with his German colleague, although they had different understanding of the relationship between humans and their environment. Whereas Ratzel s legacy is typically associated with environmental determinism, Vidal s work has been linked to the concept of possibilism. This term expresses Vidal s belief that the natural environment presented many possibilities for societies to make the use of. With the publication of Carl Sauer s book The Morphology of Landscape in 1925 so-called Berkeley School was established, as well as American cultural geography. In its early days it was strong influenced by German and French geography. As head of the Geography Department at the University of California at Berkeley from 1923 to 1954, Sauer had the most influence on shaping American cultural geography in the first half of the twentieth century. By the 1980s, however, his legacy was in the process of significant re-evaluation by a new generation of cultural geographers, who were influenced by recent developments in American anthropology (Geertz 2008) and British cultural studies (Thompson 2008; Williams 2008). Cultural geographers following traditional aspects in cultural geography focused on studying the range of human interventions in transforming the natural landscape, and were thus most interested in evaluation of material culture (e.g., buildings/architectures, agricultural technologies and other industries). In the 1960s and 1970s, during the height of the quantitative revolution, interest in cultural geography declined as human geographers turned their attention to developing the discipline as a spatial science (Patchett 2010). Importing of positivist theory, behavioral psychology and highly abstract quantitative methods in geography, provoked cultural geographers in the 1960s to challenge predominant emphasis on spatial structures. Cultural geographers were focusing on the symbolic dimension of human activities, the relevance of historical understanding of social processes, and a commitment to an interpretative epistemology.»new«cultural geography is a new orientation that has emerged as opposition to»traditional«cultural geography. As such, it has rejected some of the basic tenets of Sauer s school, such as»superorganic«understanding of culture and the concentration on the material features, preserving, however, the landscape as a fundamental subject of their interest. One of the representatives of this orientation James S. Duncan sees the new cultural geography as»a mix of Sauer s processed geography of landscape and British cultural studies«(duncan 1994, 361). The main names that bind to the new cultural geographical direction are already mentioned American geographer James Duncan and British geographers Denis Cosgrove and Peter Jackson. Cultural geography has a long and important place in the intellectual and institutional history of the discipline and the recent spatial and cultural turns in the humanities and social sciences have repositioned the field, especially in Anglo-American human geography. 46